Elektroenergetika

K elektroenergetskim napravam sodijo stabilne naprave električne vleke, ki skrbijo za nemoten prenos električne energije iz javnega distribucijskega omrežja do električnih vlečnih vozil in ostale energetske naprave kot so nizkonapetostne transformatorske postaje, zunanja razsvetljava, gretje kretnic in energetske naprave v zgradbah. Stabilne naprave sestavljajo elektronapajalne postaje (ENP) s priključnimi daljnovodi in kablovodi in vozno omrežje (VO), v zadnjem času se je začel postavljati tudi sistem za daljinsko upravljanje naprav.

Na Slovenskih železnicah so proge praktično v celoti elektrificirane z enosmernim sistemom z nazivno napetostjo 3 kV, le na obmejnih odsekih je izvedena elektrifikacija s sistemom, ki ga imajo sosednje republike Avstrija (15 kV, 16,67 Hz) oziroma Hrvaška (25 Hz, 50 Hz).

Električna energija se iz srednjenapetostnega omrežja preko daljnovodov oziroma kablovodov prenaša do ENP kjer se transformira in usmeri ter razdeli po odsekih voznega omrežja. V 17 ENP so glede na zahtevnost proge nameščeni po dve usmerniški skupini agregatov z nazivnim tokom 667 A, 1000 A ali 1500 A.

Prenos energije do vozil je izveden preko voznega omrežja, ki je električno razdeljeno na vzdolžne in prečne odseke z več kot 700 stikali. Posamezen odsek predstavlja omrežje enega tira med postajami ali skupine tirov na postaji. Zaradi relativno velikih vlečnih tokov sta na glavnih tirih nameščena dva kontaktna vodnika preseka 100 mm2 in nosilna vrv 120 mm², tako da znaša skupni presek omrežja glavnih tirov 320 mm². Skupna dolžina vseh elektrificiranih tirov znaša več kot 1200 km.

Razvoj stabilnih naprav električne vleke je usmerjen tako v posodobitve obstoječih naprav kot tudi v elektrifikacijo novih tirov na obstoječih in novih progah. Na področju ENP je tako predvideno nadaljevanje zamenjav naprav s sodobnejšimi in izgradnja sistema za daljinsko krmiljenje, medtem ko je razvoj voznega omrežja usmerjen v uporabo kvalitetnejših materialov in opreme ter zmanjševanja vplivov na okolico.